Makedonija

2323-ta godi{nina od smrtta na makedonskiot car
Aleksandar III Makedonski (336-323 g.p.n.e.)

NEPOBEDLIVATA MAKEDONSKA FALANGA

        Pokraj monumentalnite arheolo{ki ostatoci na drevniot makedonski grad Stobi, vo impozantniot makedonski teatar na “gradot na stolbovite”, gradot na “Belata zora” (Bilazora) denovive se prisetivme na negovoto makedonsko kontinuirano postoewe od praistorijata do denes i vo ovoj “star grad”, kako {to go narekuva rimskiot istori~ar Tit Livij (59 g.p.n.e. - 17 g.n.e.) vo negovata “Istorija od osnovaweto na Gradot” vo 142 knigi, so povod ja odbele`avme 2.323 - ta godi{nina od smrtta na najisklu~itelniot dr`avnik i najgolemiot vojskovodec na stariot vek i na site drugi vremiwa Aleksandar III Makedonski (356 - 323 g.p.n.e.) - car na Makedoncite od 336 do 323 g.p.n.e. i najlegendarna li~nost na izminatite iljadoletija koja e prisutna vo literaturite na pove}e od 80 narodi na svetot od Anglija do Malajskiot Poluostrov.

        Najslavna epopeja
        Ovaa najslavna makedonska epopeja od vremeto na Filip II Makedonski (382 - 336 g.p.n.e.) i Aleksandar III Makedonski, koja neizbri{livo go proslavi imeto na Makedonija i na Makedoncite, i den-denes e me|nik na ve~nosta i so svojot trnovit, no bleskav pat n& zra~i nade` i svetlina za site {to se i {to se ~uvstvuvaat Makedonci.
        U{te vo 337 g.p.n.e. Filip II Makedonski, po bleskavata pobeda kaj Heroneja vo 338 g.p.n.e., uspeal da gi natera site gradovi - dr`avi~ki od Atika do Peloponez, osven Sparta, da ja priznaat hegemonijata na Makedonija, no najmudriot ma` na anti~kiot svet nikoga{ ne dozvolil tie da stanat nekoj konstitutiven element na Makedonskata dr`ava, odnosno na Makedonskata Imperija. Po negovoto kovarno (lukavo) ubistvo vo 336 g.p.n.e. za vreme na golemite sve~enosti vo Ege - najsvetoto mesto za pogrebuvawe na site makedonski carevi, negoviot sin Aleksandar III Makedonski najenergi~no interveniral protiv site sueti na takanare~enite elinski gradovi - dr`avi~ki, a osobeno na Teba, koja ja uni{til do temel, kako i protiv site obidi na Trakijcite, Tribalite, Getite ili Gitite, Ilirite, Skitite itn. {titej}i go integritetot na makedonskata vlast i zacvrstuvaj}i go prestolot na Makedonskoto Carstvo vo Pela.

        Zavr{uvaj}i go Makedonskiot univerzitet vo Stagira, toj dobil izvonredni znaewa od makedonskiot filozof i nau~nik Aristotel i so svojata neizmerna genijalnost, itrina, umnost i strategiska darovitost vo tekot na zimata 335-334 g.p.n.e. izvr{il temelni podgotovki, sozdal najmoderna vojska vo svetot, prisobral sojuznici, vrbuval naemnici, podgotvuval brodovi i se zapoznaval so voenoto delo i vojuvaweto. I pokraj te{kata finansiska sostojba vo koja {to se na{ol so dolg od 1300 talanti, bidej}i site finansiski sredstva gi vlo`il vo oru`enite sili, Aleksandar III Makedonski sozdal najgolema i najkvalitetna vojska vo pove}eiljadoletnoto postoewe na Makedonija i Makedoncite. Makedonskata vojska vo vremeto na genijalniot vojskovodec Aleksandar III Makedonski imala sevozmo`ni takti~ki kvaliteti i vo sporedba so evropskite i so site drugi protivnici na aziskite vojuvawa, taa i vo takti~ka i vo operativna smisla bila izrazito najnadmo}na, nepobedliva. Pa zatoa, ostavaj}i go iskusniot Filipov general Antipatar so 12.000 pe{adijci i 1.500 kowanici da ja ~uva Makedonskata dr`ava so prestolnina vo Pela, proletta 334 g.p.n.e. Aleksandar III Makedonski so 30.000 pe{adijci (19.000 te{ki, 9.000 sredni i 2.000 lesni) i okolu 5.200 kowanici (3.400 te{ki i 1.800 lesni) go preminal Elespont ili Helespont (Dardanelite) so okolu 160 triremi i mnogubrojni trgovski brodovi, se istovaril od Makedonskiot Poluostrov vo Mala Azija i trgnal da go spoznae svetot, baraj}i go krajot na svetot, osvojuvaj}i ja Mala Azija, Sirija, Egipet i Persija, stignuvaj}i do Ind i sozdavaj}i Makedonska Imperija so teritorija od 3,8 milioni kvadratni kilometri, rasseluvaj}i okolu 1.000.000 lu|e od Makedonija i Makedonskiot Poluostrov vo novoizgradenite okolu 80 Aleksandrii vo koi go zasea semeto na makedonskata tradicionalna kultura i makedonisti~kata civilizacija. Doblesta da se izbori da bide priznat kako nenadminliv, najgolem vo redot na najgolemite vojskovodci na svetot ja zdobil so hrabrost, znaewe i nenadminliva genijalnost na strateg vo takvi bitki kako onie kaj rekata Granik vo 334 g.p.n.e., kaj Is vo 333 g.p.n.e. i kaj seloto Gavgamela vo 331 g.p.n.e., primenuvaj}i ista genijalna “taktika na kosa formacija” izvojuval bleskavi pobedi nad pomnogubrojnata persiska vojska na Darij III Kodoman (335-330 g.p.n.e.).

        Metodi~na i uni{tuva~ka strategija

        Voenite analiti~ari tvrdat deka Alensandar III Makedonski e pretstavnik na metodi~nata i uni{tuva~ka strategija; vo oblasta na taktikata koristel sodejstvo na kowanicata i pe{adijata - nepobedlivata makedonska falanga, a negoviot makedonski vojni~ki genij se zasnoval najmalku na 13.000 godini kontinuirana pismena tradicija na makedonskata civilizacija, na izvonredno {iroka makedonska op{ta kultura, koja mu ovozmo`uva da bide i strateg, i filozof, i lekar, i nau~nik, i graditel, i diplomat, i dr`avnik, i istra`uva~, i osvojuva~, i vizioner. Pri siot kosmopolitizam, genijalniot dr`avnik i vojskovodec, Aleksandar III Makedonski, sekoga{ se ~uvstvuval Makedonec i, kako {to tvrdat izvorite, nekade kaj Hirkanija pred elitnite makedonski korpusi od 20.000 pe{adija i 3.000 kowanica toj izjavil:

        "Jas svetot go osvojuvam za Makedoncite".

        Zamislata da sozdade novo svetsko op{testveno ureduvawe, kade site narodi, rasi, religii i kulturi }e se isprepletat vo ramkite na golemoto Makedonsko Carstvo so nov glaven administrativen, kulturen, trgovski, ekonomski, verski itn. grad, spored tvrdeweto na Heraklit i raska`uvaweto na Aleksandrijcite, "...po planovite na svoite arhitekti" i, "...sebesi na spomen osnoval golem mnogunaselen grad... i mu go dade svoeto ime”, - veli Plutarh. Aleksandrija pome|u ezeroto Marsot i ostrovot Far bila so arhitektonsko - gradograditelska kompozicija vo vid na makedonska hlamida, spored planot na makedonskiot arhitekt Dejnokrat Rodoski i pod rakovodstvo na gradeweto na Kleomen od Navkratis novata svetska makedonska prestolnina po~nala da se gradi pri krajot na 332 i vo po~etokot na 331 g.p.n.e. i s# do izgradbata na Konstantinopol Aleksandrija vo Egipet bila najva`niot centar na Sredozemnoto More, vo nea bila izgradena najgolemata biblioteka na anti~kiot svet, ~ij direktor vo III vek p.n.e. bil slavniot makedonski nau~nik Eratosten. Okolu I vek naselenieto na Aleksandrija broelo okolu 1.000.000 `iteli, a nejzinata povr{ina okolu 100 g.p.n.e. dostignala 891 hektar.

        Aleksandar III Makedonski vo sedummilionskiot Egipet bil edinstveniot {to gi imal dobieno site bo`ji po~esti izrazeni vo tri ranga i toa: kako Horus bil bog, kako “sin na Ra” bil sin na Gospod i kako “sakan od Amon” toj bil milenik na bogovite, odnosno izbran od Ra. Po osvojuvaweto na Egipet i negovoto proglasuvawe za faraon na Egipet, uspeal da gi osvoi site ~etiri prestolnini na Persiskoto Carstvo: Vavilon, Suza, Persepol i Ekbatana. Vo Suza go zarobi golemoto bogatstvo na Darij III Kodoman vo iznos od okolu 50.000 talanti vo zlato i srebro, a u{te so pogolemo bogatstvo se zdobil vo Persepol i Rasargada.
        Vo 331 g.p.n.e. takanare~enite Elini od Sparta so pomo{ na persiski “dariki” dignale vostanie protiv makedonskoto vladeewe, no iskusniot i odlu~niot Filipov general Antipatar go zadu{i vostanieto so pobedata nad Spartancite kaj Megalopol so {to mu ovozmo`il na Aleksandar III Makedonski da go prodol`i svojot pobedonosen od kon severoisto~nite pokraini na Darievoto Carstvo.
        Vo 330 g.p.n.e. Darij III Kodoman se zasolnil vo Medija, no uspeal da prisobere samo 6.000 pe{adijci i 3.000 kowanici, pa zatoa otstapil od Erbakana kon Baktrija i vo 330 g.p.n.e. bil ubien od negoviot satrap Bes, koj begaj}i od makedonskata kowanica i makedonskata nepobedliva falanga se upatil kon Istok. Vo 329 g.p.n.e. makedonskata vojska ja minala rekata Parapamis i vlegla vo Baktrija, a potoa ja minala i Oks (Amu - Darja), kade Aleksandar III Makedonski go fatil i go pogubil Bes, a potoa izbil do Jaksart (Sir - Darja) na severoisto~nata granica na nekoga{noto Persisko Carstvo kade ostanal s# do proletta 327 g.p.n.e.

        Otka`anata poslu{nost  

        Ostavaj}i silna vojska vo Baktrija, letoto 327 g.p.n.e. Aleksandar III Makedonski povtorno ja pominal rekata Parapamis so okolu 40.000 lu|e, me|u koi imalo i novi podanici, a vo proletta 326 g.p.n.e. go preminal Ind i kaj rekata Hidaspa go pobedil indijskiot kral Por. Vo periodot na tropski do`dovi Aleksandar III Makedonski go prodol`il svoeto osvojuvawe i istra`uvawe na Penxap, stignal do rekata Hifasa, me|utoa iscrpenata Makedonska vojska za prvpat mu otka`ala poslu{nost na makedonskiot car so pasivno odnesuvawe, koe se zakanuvalo da se pretvori vo otvoren bunt, ta zatoa naredil povlekuvawe nazad kon Tatkovinata. So novoizgradenata Makedonska flota makedonskiot car Aleksandar III Makedonski i makedonskiot admiral Nearh so eden del od Makedonskata vojska se spu{tile 1.600 km. po rekata Ind s# do nejziniot vliv vo Indiskiot Okean, kade stignale vo 325 g.p.n.e., a drugiot del na Makedonskata vojska pod vodstvo na makedonskiot vojskovodec Krater go sledele po kopno. Ottamu Krater so del od vojskata bil ispraten preku Arahozija kon Vavilon, a prviot makedonski admiral Nearh so Makedonskata flota bil ispraten na nau~na ekspedicija pokraj bregot na Persiskiot Zaliv, dodeka Aleksandar III Makedonski so glavninata na Makedonskata vojska trgnal preku pustinskite predeli na Gedrozija i stignal do Pura, ostavaj}i tri ~etvrtini od svojata vojska vo surovite pustinski predeli na Gedrozija, a vo dekemvri 325 g.p.n.e. se sostanal so Krater kaj Pasargada i vedna{ se upatil kaj Suza kade stignal vo fevruari 324 g.p.n.e.
        Vospostavuvaj}i go svojot avtoritet so prezemawe energi~ni merki, Aleksandar III Makedonski pristapil kon ogromni podgotovki za pohod na Arabija so cel da gi povrze svoite najbogati pokraini, Vavilon i Egipet. Vojskata i flotata ve}e bile podgotveni za pohod, no, spored edni izvori, na 10 juni, a, spored drugi izvori, na 13 juni 323 g.p.n.e. Aleksandar III Makedonski umrel vo Vavilon, kako posledica na bolest ili na postepeno truewe.
        Impozantnoto delo na Aleksandar III Makedonski e sozdadeno blagodarej}i na negovata isklu~itelna intelektualna i genijalna voena sposobnost, blagodarej}i na nadmo}nosta na nepobedlivata Makedonska vojska koja ja vodele isklu~itelno nadareni makedonski generali vo pohodot za osvojuvawe na svetot i vo najgolemata nau~na ekspedicija za zapoznavawe na svetot. Aleksandar III Makedonski e zaslu`en za {irewe na makedonska i makedonisti~ka kultura po isto~nite zemji so cel preku ogromnoto Makedonsko Carstvo so teritorija od 3,8 milioni kvadratni kilometri od Makedonija (Makedonskiot Poluostrov) i Sredozemnoto More do Ind i od Nil do Jaksart (Sir - Darja) da gi obedini mno{tvoto narodi, rasi i kulturi. Toj sozdal nova era za istorijata na ~ove{tvoto, obiduvaj}i se da ja obedini Zapadnata, t.e. Makedonskata kultura so Isto~nata kultura, sozdavaj}i nova epoha na makedonstvo i makedonizam, kade duhovnoto i intelektualnoto nasledstvo na Makedonija, kako mitolo{ka, predistoriska, istoriska i predbibliska zemja, na Makedoncite, kako najstar civiliziran narod na svetot, na makedonstvoto, kako supstrat na najstara pismena i druga tradicija na svetot, i na makedonizmot, kako najprogresivno svetsko dvi`ewe so filozofijata na makedonskiot sinkretizam kako "pole za kulturen natprevar na narodite”, navleglo, gi so`ivealo i nad`ivealo site oblici na rimskiot `ivot i kultura postavuvaj}i gi temelite ne samo na novata Zapadna civilizacija, tuku i na celiot civiliziran svet.